Trieste è una città unica al mondo.
Qualsiasi persona abbia la fortuna di visitarla, rimarrà stupita dalle innumerevoli sfaccettature che contraddistinguono il capoluogo triestino.
Se ci trovassimo in cima al molo Audace e decidessimo di guardare tutt’attorno a noi, il nostro sguardo incontrerebbe il mare, la città con la sua splendida architettura asburgica e una cornice naturale magnifica, il Carso triestino.
Il Carso non è solamente uno splendido confine per la città, ma è una naturale estensione della stessa, reale ponte naturale tra il Centroeuropa e il porto di Trieste. Questo connubio tra mare e montagna offre attrattive di ogni tipo che spaziano dalla cultura locale, alla natura carsica, unite alla famosa enogastronomia locale.
Nonostante tutte queste fantastiche peculiarità il Carso triestino ha molti problemi.
Grazie alle Osmize si sono sviluppate negli anni delle importantissime aziende agricole che, con l’unicità dei prodotti offerti, si sono imposte sui mercati con grande forza. Queste realtà tuttavia, a causa del poco peso politico che esercita Trieste su di una regione Udine-centrica, sono poco tutelate, sia per trovare terreni coltivabili, sia per la mancanza della difesa e del riconoscimento in campo internazionale dei prodotti tipici e di quelli di denominazione d’origine protetta, come successo con i casi del Prosecco e del Terrano.
I problemi dell’altipiano non riguardano però solamente il lato economico. A causa della mancanza di controlli da parte delle autorità preposte (voluta o meno), le grotte e gli avvallamenti carsici sono state ridotte a discariche di materiali che vanno dall’immondizia comune ai rifiuti tossici. La bonifica di questi luoghi andrebbe fatta con estrema urgenza, ma sembra che questo problema non sia minimamente sentito nè dall’attuale amministrazione, nè dalle precedenti.
![]() |
| V E R G O G N A ! |
Ai problemi economici e ambientali va aggiunto quello culturale. La comunità slovena, blandita da decenni con vuote promesse o favori a una ristretta cerchia di persone, si trova assediata da luoghi comuni e una mentalità ancora legata alla propaganda fascista che promuove il "divide et impera". A seconda dei casi il carsolino o il triestino sono mostrati come dei mostri alle comunità, per evitare che si uniscano. Le tutele verso i carsolini sono minime e mostrate molte volte come “gentili concessioni” da parte dello stato italiano, che dovrebbe invece garantirle come da accordi internazionali da esso sottoscritti. Invece di far conoscere la comunità slovena alle altre che abitano Trieste attraverso eventi culturali, corsi di sloveno o facilitando l’integrazione, le amministrazioni che si sono susseguite hanno continuato ad appoggiare chi gridava “no al bilinguismo” e le loro idee, eredi politici diretti del ventennio che tanti danni ha fatto in queste zone.
Il Carso è un territorio molto particolare, con necessità particolari e problemi particolari diversi da quello che vengono avvertiti in città. Per questo motivo proponiamo l’istituzione di un assessorato al Carso, presieduto da una persona della comunità carsica, in modo tale da poter garantire un riferimento diretto tra il comune e i carsolini. Finalmente si potrebbe dare voce a quei concittadini che di voce ne hanno avuta sempre troppo poca.
Il Carso ha delle potenzialità enormi che vanno tutelate e valorizzate, dobbiamo unirci con i nostri concittadini carsolini perché solo Uniti per Trieste, cambieremo le sorti della nostra città.
Vsakdo, kadarkoli ga obišče ostane pozitivno presenečen pri občudovanju neštetih vidikov, ki Trst razlikuje od ostalih glavnih mest.
Če sežemo čisto do vrha pomola Sv. Marka (it. Audace) in se ozremo naokoli, ob navdihu čudovitih palač z arhitekturo habsburške monarhije, se preko morja naš pogled neizbežno zaustavi pri občudovanju edinstvenega naravnega okolja Krasa.
Kras ni le zeleni okvir mesta, temveč naravni podaljšek istega in prava naravna povezava med srednjo Evropo in tržaškim pristaniščem.
Takovrstna kombinacija morja in gričev razkriva in nudi znamenitosti vseh vrst, od posebnosti lokalne kulture in kraške narave, do iskrenosti domače hrane in pristnih vin.
Zaščita za Kras
Trst je edinstveno mesto na svetu.Vsakdo, kadarkoli ga obišče ostane pozitivno presenečen pri občudovanju neštetih vidikov, ki Trst razlikuje od ostalih glavnih mest.
Če sežemo čisto do vrha pomola Sv. Marka (it. Audace) in se ozremo naokoli, ob navdihu čudovitih palač z arhitekturo habsburške monarhije, se preko morja naš pogled neizbežno zaustavi pri občudovanju edinstvenega naravnega okolja Krasa.
Kras ni le zeleni okvir mesta, temveč naravni podaljšek istega in prava naravna povezava med srednjo Evropo in tržaškim pristaniščem.
Takovrstna kombinacija morja in gričev razkriva in nudi znamenitosti vseh vrst, od posebnosti lokalne kulture in kraške narave, do iskrenosti domače hrane in pristnih vin.
Kljub vseh opevanih lastnosti, Kras oblega precej težav.V zadnjih letih, pomembno število osmic se je razvilo v uspešne kmetije in agriturizme, ki danes nudijo edinstvene izdelke, kateri se po trgih uveljavljajo z vedno večjo silo. Zaradi politične malomarnosti tržaške “politike” in okoli videmske pokrajine osredotočenih odlokov dežele, so te razmere do danes slabo zaščitene, bodisi pri poslih povezanih z obdelovanjem zemlje, kot pir pomanjkanju obrambe ob iskanju mednarodnih potrditev lokalnih proizvodov, zlasti tistih z zaščiteno označbo porekla, n.pr. afere v zvezi s prosekarem in teraom.Težave seveda niso izključno gospodarske narave. Zaradi (namernega ali ne) pomanjkanja nadzora ustreznih organov, so kraške jame in depresije napojene ali prekrite in globoko onesnažene z raznovrstnimi materiali, ki segajo od običajnih mestnih smeti, vse do visoko strupenih odpadkov. Bonifikacija in predelava teh območij je absolutno nujna zadeva za zdravje oklolja in prebivalcev. Sedanja vlada, prav kot vse prejšnje, problema ne občuti in se o tem sploh ne zanima. poleg tega je zaščita krasa, katero zagotavljajo mednarodni sporazumi, minimalna in stalno prikazana kot "nežna koncesija" uprave italijanske vlade.
Gospodarskim in okoljskim problemom, je treba dodati še kulturne. Prebivalci slovenskega porekla, preko več desetletij praznih obljub v korist le ozkega kroga privržencev, smo še vedno tarča napadov koncepta "divide et impera", ki neposredno izhaja iz miselnosti fašistične propagande. Kraševci in tržačani nalašč ločeni. Eden proti drugemu za preprečevanje katerokoli složnosti prebivalstva. Namesto spoznavanja slovenske kulture in skupnosti preko kulturnih dogodkov in brezplačnih tečajev slovenskega jezika za spodbujanje interacije in olajšavo vključevanja med prebivalci Trsta, uprave, ki so si sledile so vedno podpirale trdno "sektiranje" prebivalcev. Kraševci in tržačani potemtakem morajo nastopati ločeno, eden proti drugemu vsak na svoji strani, da se stem prepreči katerokoli složnosti prebivalstva. Vzklikanje "Ne dvojezičnosti" so skrajne ideje političnih dedičev iz fašisitčnega obdobja, ki toliko škode so izvedli na tem ozemlju.
Kras je zelo posebno področje, s posebnimi potrebami in posebnimi težavami. Zaradi tega predlagamo ustanovitev posebnega oddelka za Kras, katero naj ščiti, vodi in obravnava oseba kraške skupnosti, da s tem se zagotovi neposredna povezava med občino in krasom. S tem se končno lahko nudi pomoč tistim sodržavljanom, ki so vedno imeli premalo glasu.
Kras ima ogromen potencial, treba ga je zaščitit in cenit. Meščane moramo združiti s sodržavljani s Krasa, saj samo ZDRUŽENI ZA TRST, bomo spremenili usodo našega mesta.






